Modul 2

Pri iskanju naših vplivov na področju ESG se sprašujemo o negativnih in pozitivnih vplivih. Če ni prepoznanih pozitivnih vplivov, se osredotočamo na tiste vplive, ki so prepoznani kot pomembni, tudi če so negativni. Z navedbo ukrepov pa sporočamo, kako te negativne vplive naslavljamo in jih obvladujemo. Pri prepoznavanju pozitivnih vplivov je pomembno, da jih ločimo od ukrepov, ki jih izvajamo za obvladovanje negativnih vplivov. Primer: Če prepoznamo hrup kot pomemben vpliv na zaposlene in omogočamo zaposlenim najboljšo možno zaščitno opremo pred hrupom, gre v tem primeru za ukrep zmanjševanja negativnega vpliva in ne za pozitiven vpliv.

Donacije in sponzorstva se običajno vključijo kot specifična tema v področje družbe (S), in sicer v temo Prizadete skupnosti.

Pripomočke moramo najprej spoznati in vedeti, kaj je njihov namen. Tako so lahko zelo koristni tudi pri uvajanju našega trajnostnega poročanja. Npr. z ESG pripomočkom se lahko podrobneje seznanimo s koncepti trajnostnega poročanja, dobimo prvi vpogled v trenutno stanje trajnostne naravnanosti našega podjetja in pridobimo priporočila za izboljšave na področju obvladovanja okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj. Vse to nam lahko pomaga pri pripravah na trajnostno poročanje, da lažje prepoznamo naše vplive, tveganja in priložnosti ESG, zaznamo naše potencialne vrzeli za poročanje, ugotovimo potencialna tveganja in priložnosti ESG idr.

Na to, koliko je OVE pri posameznem dobavitelju, ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izbiro našega dobavitelja ali z izbiro zakupa elektrike iz obnovljivih virov (npr. sončna energija, energija iz vodnih virov idr.).

Podjetje se lahko pri tem posluži skrbnega pregleda na področju človekovih pravic (HRDD) in izvede katerega ali pa tudi vse od naslednjih korakov. Lahko sprejme zavezo glede prepovedi otroškega dela, npr. s kodeksom ravnanja dobaviteljev, vključi to področje v etični kodeks ipd. Ta določila lahko veljajo za vse dobavitelje, podizvajalce in partnerje v vrednostni verigi. Podjetje lahko izvede oceno tveganja in identificira kritične točke, kjer obstaja največja možnost za otroško delo (npr. majhni podizvajalci, podizvajalci v državah z nizko regulacijo tega področja). Izvede lahko presoje (audite) – lastne ali preko neodvisnih tretjih oseb. Vzpostavi lahko sledljivost dobavne verige, da je znano, kdo so poddobavitelji in kje so proizvodne lokacije. Izobražuje lahko svoje zaposlene in nabavne službe ter dobavitelje o človekovih pravicah in tveganjih otroškega dela. Sodeluje z lokalnimi nevladnimi organizacijami, sindikati in mednarodnimi pobudami (npr. Global Compact, Better Work, Fairtrade).

V kolikor gre za razvoj, vezan na vidike ESG in je povezan z vašimi ključnimi stebri razvoja, kjer si lahko oblikujete konkretne cilje, ukrepe in metrike, potem lahko to prepoznate kot pozitiven vpliv. Smiselno se je osredotočati na področja/stebre razvoja, kjer imajo vaši dobavitelji največji vpliv na vaš produkt ali storitev.

Te spremembe je vsekakor potrebno upoštevati in navesti pri interpretaciji podatkov (izbrati povprečne vrednosti idr.), da so navedeni podatki ustrezni glede na dejansko stanje.

Kibernetska varnost praviloma sodi k področju upravljanja (G) in v mnogih panogah je kibernetska varnost že sistemsko prepoznana kot pomembna tema.

Da, to je zelo utečena praksa, ker ni vse relevantno tako za interne kot za zunanje deležnike.

Spremlja se tudi raba druge energije - npr poraba goriv.

Zato je pomembno smiselno postaviti si kazalnike, ki jih spremljamo - npr.da niso postavljeni absolutno, ampak relativno. V tem primeru raba energije na prihodke podjetja.

Poroča se poraba energije, ne glede na to, če imate lastno proizvodnjo. Energetska učinkovitost je namreč tudi pomembna. Se pa dodatno in ločeno poroča tudi proizvedena energija.

Dolgoročno sodelovanje z deležniki se obrestuje. Smiselno je, da pripravite sistem upravljanja sodelovanja z deležniki in z njimi vzpostavite sodelovanje že prej, ne šele, ko boste vi potrebovali podatke. Določite, katere skupine deležnikov so za vas najpomembnejše in se ukvarjajte predvsem s temi. Podatke od njih lahko pridobivate na različne načine - z anketami, telefonskimi pogovori, fokusnimi skupinami, osebnim stikom, sestanki... Pomembno je, da vzpostavite dvosmerno komunikacijo in jih, četudi so neodzivni, vljudno prosite za sodelovanje, lahko tudi večkrat. Večji sistemi pogosto od vas glede podatkov sami kaj zahtevajo in takrat si je dobro zapisati, kdo je bila kontaktna oseba in njene podatke, da lahko vzajemno poskusite kasneje nazaj od njih zbrati podatke tudi vi, zlasti tiste, ki so pomembni za vaše poslovanje in trajnostno upravljanje.

Načeloma ne, samo potrdilo, če ste ga uspešno opravili.

V veliko korist pri pisanju TR poročil so standardi, certifikati in druga poročevalska orodja (npr. ESRS; VSME, GRI, ISO standardi...). Ti vam dajo okvir, kako se pisanja poročila lotiti. Za velika podjetja CSDR direktiva zahteva, o čem in koliko morajo poročati. Z letom 2025 se te zahteve zmanjšujejo (Paket Omnibus...) in rok izvedbe za nekatera obvezana podjetja k poročanju se podaljšuje v naslednja leta. Za majhna in srednje velika podjetja CSRD direktiva pravi, da je vaše poročanje prostovoljno, v pomoč pa so vam VSME standardi za prostovoljno poročanje. Zahteve CSRD direktove in paketa Omnibus so deloma že prenešene v slovensko zakonodajo (ZGD-1N...). V pomoč pri poročanju so vam tudi podatkovne točke iz ESRS in VSME standardov.

Takšnega orodja ni, saj je oblik, vrst poročil toliko kot je podjetij. Držimo se lahko vrstnega reda poglavij npr. iz VSME (E, S, G).

Višja je ocena večje so finančne posledice. Pragove za ocene 1, 2, do 5 si določimo sami, glede na smisleni finančni obseg oziroma npr. na določen delež obsega stroškov v podjetju.

Odločitev za izdelavo TR poročanja je prostovoljna, zato načeloma verifikacija C-odtisa podjetja ni relevantna.

Pošljemo po opravljenem kvizu individualno, avtomatika v nastajanju.