Modul 2

Pri iskanju naših vplivov na področju ESG se sprašujemo o negativnih in pozitivnih vplivih. Če ni prepoznanih pozitivnih vplivov, se osredotočamo na tiste vplive, ki so prepoznani kot pomembni, tudi če so negativni. Z navedbo ukrepov pa sporočamo, kako te negativne vplive naslavljamo in jih obvladujemo.Pri prepoznavanju pozitivnih vplivov je pomembno, da jih ločimo od ukrepov, ki jih izvajamo za obvladovanje negativnih vplivov.Primer: Če prepoznamo hrup kot pomemben vpliv na zaposlene in omogočamo zaposlenim najboljšo možno zaščitno opremo pred hrupom, gre v tem primeru za ukrep zmanjševanja negativnega vpliva in ne za pozitiven vpliv.

Donacije in sponzorstva se običajno vključijo kot specifična tema v področje družbe (S), in sicer v temo Prizadete skupnosti.

Pripomočke moramo najprej spoznati in vedeti, kaj je njihov namen. Tako so lahko zelo koristni tudi pri uvajanju našega trajnostnega poročanja. Npr. z ESG pripomočkom se lahko podrobneje seznanimo s koncepti trajnostnega poročanja, dobimo prvi vpogled v trenutno stanje trajnostne naravnanosti našega podjetja in pridobimo priporočila za izboljšave na področju obvladovanja okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj. Vse to nam lahko pomaga pri pripravah na trajnostno poročanje, da lažje prepoznamo naše vplive, tveganja in priložnosti ESG, zaznamo naše potencialne vrzeli za poročanje, ugotovimo potencialna tveganja in priložnosti ESG idr.

Na to, koliko je OVE pri posameznem dobavitelju, ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izbiro našega dobavitelja ali z izbiro zakupa elektrike iz obnovljivih virov (npr. sončna energija, energija iz vodnih virov idr.).

Podjetje se lahko pri tem posluži skrbnega pregleda na področju človekovih pravic (HRDD) in izvede katerega ali pa tudi vse od naslednjih korakov.Lahko sprejme zavezo glede prepovedi otroškega dela, npr. s kodeksom ravnanja dobaviteljev, vključi to področje v etični kodeks ipd. Ta določila lahko veljajo za vse dobavitelje, podizvajalce in partnerje v vrednostni verigi.Podjetje lahko izvede oceno tveganja in identificira kritične točke, kjer obstaja največja možnost za otroško delo (npr. majhni podizvajalci, podizvajalci v državah z nizko regulacijo tega področja).Izvede lahko presoje (audite) – lastne ali preko neodvisnih tretjih oseb.Vzpostavi lahko sledljivost dobavne verige, da je znano, kdo so poddobavitelji in kje so proizvodne lokacije.Izobražuje lahko svoje zaposlene in nabavne službe ter dobavitelje o človekovih pravicah in tveganjih otroškega dela.Sodeluje z lokalnimi nevladnimi organizacijami, sindikati in mednarodnimi pobudami (npr. Global Compact, Better Work, Fairtrade).

V kolikor gre za razvoj, vezan na vidike ESG in je povezan z vašimi ključnimi stebri razvoja, kjer si lahko oblikujete konkretne cilje, ukrepe in metrike, potem lahko to prepoznate kot pozitiven vpliv. Smiselno se je osredotočati na področja/stebre razvoja, kjer imajo vaši dobavitelji največji vpliv na vaš produkt ali storitev.

Te spremembe je vsekakor potrebno upoštevati in navesti pri interpretaciji podatkov (izbrati povprečne vrednosti idr.), da so navedeni podatki ustrezni glede na dejansko stanje.

Kibernetska varnost praviloma sodi k področju upravljanja (G) in v mnogih panogah je kibernetska varnost že sistemsko prepoznana kot pomembna tema.

Da, to je zelo utečena praksa, ker ni vse relevantno tako za interne kot za zunanje deležnike.

Spremlja se tudi raba druge energije - npr poraba goriv.

Zato je pomembno smiselno postaviti si kazalnike, ki jih spremljamo - npr.da niso postavljeni absolutno, ampak relativno. V tem primeru raba energije na prihodke podjetja.

Poroča se poraba energije, ne glede na to, če imate lastno proizvodnjo. Energetska učinkovitost je namreč tudi pomembna. Se pa dodatno in ločeno poroča tudi proizvedena energija.

Dolgoročno sodelovanje z deležniki se obrestuje. Smiselno je, da pripravite sistem upravljanja sodelovanja z deležniki in z njimi vzpostavite sodelovanje že prej, ne šele, ko boste vi potrebovali podatke. Določite, katere skupine deležnikov so za vas najpomembnejše in se ukvarjajte predvsem s temi. Podatke od njih lahko pridobivate na različne načine - z anketami, telefonskimi pogovori, fokusnimi skupinami, osebnim stikom, sestanki... Pomembno je, da vzpostavite dvosmerno komunikacijo in jih, četudi so neodzivni, vljudno prosite za sodelovanje, lahko tudi večkrat. Večji sistemi pogosto od vas glede podatkov sami kaj zahtevajo in takrat si je dobro zapisati, kdo je bila kontaktna oseba in njene podatke, da lahko vzajemno poskusite kasneje nazaj od njih zbrati podatke tudi vi, zlasti tiste, ki so pomembni za vaše poslovanje in trajnostno upravljanje.

Načeloma ne, samo potrdilo, če ste ga uspešno opravili.

V veliko korist pri pisanju TR poročil so standardi, certifikati in druga poročevalska orodja (npr. ESRS; VSME, GRI, ISO standardi...). Ti vam dajo okvir, kako se pisanja poročila lotiti. Za velika podjetja CSDR direktiva zahteva, o čem in koliko morajo poročati. Z letom 2025 se te zahteve zmanjšujejo (Paket Omnibus...) in rok izvedbe za nekatera obvezana podjetja k poročanju se podaljšuje v naslednja leta. Za majhna in srednje velika podjetja CSRD direktiva pravi, da je vaše poročanje prostovoljno, v pomoč pa so vam VSME standardi za prostovoljno poročanje. Zahteve CSRD direktove in paketa Omnibus so deloma že prenešene v slovensko zakonodajo (ZGD-1N...). V pomoč pri poročanju so vam tudi podatkovne točke iz ESRS in VSME standardov.

Takšnega orodja ni, saj je oblik, vrst poročil toliko kot je podjetij. Držimo se lahko vrstnega reda poglavij npr. iz VSME (E, S, G).

Višja je ocena večje so finančne posledice. Pragove za ocene 1, 2, do 5 si določimo sami, glede na smisleni finančni obseg oz. npr. na določen delež obsega stroškov v podjetju.

Odločitev za izdelavo TR poročanja je prostovoljna, zato načeloma verifikacija C-odtisa podjetja ni relevantna.

Pošljemo po opravljenem kvizu individualno.

Pri dobrobiti živali v okviru teme poslovnega ravnanja (G1) je mišljen neposredni ali posredni vpliv podjetja na živali, na primer pri kmetijski dejavnosti, uporabi živalskih materialov ali testiranju na živalih v lastni dejavnosti ali pa v dobaviteljskih verigah. Nanaša se na etično, odgovorno ravnanje z živalmi, preprečevanje trpljenja in skrb za njihovo dobro počutje.

Z delom povezana poškodba ali bolezen, ki ima za posledico kar koli od naslednjega: i. smrt, odsotnost z dela, omejeno opravljanje dela ali premestitev na drugo delovno mesto, zdravljenje, ki presega prvo pomoč, ali izgubo zavesti ali ii. resno poškodbo ali zdravstveno težavo, ki jo ugotovi zdravnik ali drug zdravstveni delavec z licenco, tudi če nima za posledico smrti, odsotnosti z dela, omejenega opravljanja dela ali premestitve na drugo delovno mesto, zdravljenja, ki presega prvo pomoč, ali izgube zavesti.

Podjetja prvega vala poročanja z več kot 750 zaposlenimi morajo poročati tudi o emisijah TGP obsega 3, medtem ko lahko podjetja z manj kot 750 zaposlenimi to razkritje zamaknejo do leta 2028. Mala in srednje velika podjetja niso zavezana k poročanju ogljičnega odtisa Obsega 3, lahko pa je ta informacija zaželena s strani njihovih poslovnih partnerjev, investitorjev ali drugih zainteresiranih strani. Tudi prostovoljni standard poročanja o trajnostnosti za mala in srednja podjetja VSME vključuje možnost razkrivanja tega podatka v okviru celovitega modula, če se podjetje tako odloči glede na vrsto dejavnosti, ki jih opravlja, da zagotovi ustrezne informacije o vplivih njegove vrednostne verige na podnebne spremembe.

Prva zavezana podjetja so velike družbe javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi. Ta podjetja so morala skladno z Direktivo CSRD in ESRS standardi prvič že poročati za leto 2024 in zaenkrat ostajajo zavezanci še naprej. Skladno z letos sprejeto Delegirano uredbo Quick Fix lahko za leti 2025 in 2026 izpustijo določena dodatna razkritja, ki sicer v prvem letu poročanja niso bila obvezna, bi jih pa prvotno morali začeti razkrivati v naslednjih letih. Za podjetja drugega vala, ki bi morala začeti poročati za leto 2025, se obveznost premakne za dve leti, tako da bodo začela poročati za poslovno leto 2027. Zavezanci drugega vala so podjetja, ki izpolnjujejo dva od treh pogojev (več kot 250 zaposlenih, 50 milijonov evrov prihodkov ali 25 milijonov evrov sredstev), vendar pa se bo obseg zavezancev predvidoma zmanjšal zaradi predlaganega višjega praga. Prestavili so se tudi roki za manjša podjetja, ki kotirajo na borzi, in druge zavezance v tretjem valu, ki bodo namesto za leto 2026 začeli poročati za leto 2028.

TP bo za pridobitev vaučerja potrebno objaviti na AJPESu. Sicer je objava na spletu prostovoljna kot tudi ni obvezna izdelava TP za MSP.

Poročilo naj bo kratko in jedrnato in vsebuje opise le pomembnih trajnostnih tem, ki smo jih prepoznali in ocenili po matriki dvojne pomembnosti.

MSP pridobi lahko več ponudb in izvede preverbo ponudnika (npr. lahko uporabi sistem vodenja kakovosti ISO 9001, ISO 14001, če ga ima vzpostavljenega) oz. zahteva reference, ki izkazujejo kompetentnost ponujene storitve.

To je odvisno od podjetja. V našem podjetju (MSP) smo največ dela vložili na začetku, kar je trajalo tudi nekaj mesecev, za dobro trajnostno poročilo pa je lahko potrebno tudi celo leto dni. Dobro je, da se pravočasno lotite zbirnaja podatkov po posamezih oddelkih, da aktivirate notranjo pojektno skupino, ki naj vam pomaga pri zbiranju podatkov in pripravi trajnostnega poročila, saj več strokovnjakov ve različne stvari, vi pa jih potem skupaj z njimi povežete v celoto. Vsako leto se nato trajnostno poročilo nadgradi z nekaj dodatnimi področji, a ko imaš enkrat temeljene vsebine postavljene, je vse lažje. Na začetku je najtežje, ker moraš na novo vse postaviti, potem pa je veliko lažje, ker samo dopolnjuješ in primerjaš s preteklimi obdobji, leti.

Težko je oceniti, koliko časa smo dejansko porabili. V podjetju smo si delo razdelili med različnimi oddelki, nekateri so zbirali podatek za E, drugi S, tretji G področje. Koordinator trajnostnosti pa je potem vse podatke združil v celovito TR poročilo. Proces traja več mesecev, veliko podatkov že imamo, nekatere pa smo na novo morali zbrati. Prvo leto je bilo najtežje, ko smo vse podatke na novo in prvič postavljali v Excel. Drugo leto je bilo že lažje, ko smo samo dodajali nekaj novih tem in podatkov, tretje leto pa še lažje, takrat smo enostavno lahko delali primerjavo med leti in viedli dejanski napredek. Torej, na začetku je potrebnega največ časa/ljudi, potem pa je vedno lažje, ko so ti temelji že postavljeni. Najtežje je pa vzpostaviti sistem, da veš, katere podatke sploh potrebuješ. Potem pa je vse lažje. Včasih je potrebna dobra volja in spodbudne besede, da se ljudje v podjetju vključujejo v zbiranje podatkov. Koristi tudi sodelovanje zunanjega eksperta, ki svetuje, kako in kaj zbrati, pa tudi vključevanje širšega kroga sodelavcev, da ponotranjimo proces in skupaj zberemo konkretne podatke.

V poročilu je potrebno pojasniti, da:
a. podjetje ni proizvajalec izdelkov, ampak ustvarja materialne tokove v okviru storitev;
b. večina materialov je odhodni tok, ne vhodni ter
c. pomemben je vpliv naročnikov (investitorjev) na način ravnanja z materiali. Ker ESRS zahteva tudi upravljavski del, podjetje navede, ali ima:
d. npr. politiko ravnanja z gradbenimi odpadki, politiko selektivnega rušenja, politiko preprečevanja onesnaževanja ipd.
e. Izvaja ukrepe, npr. usposabljanje delavcev za ločevanje materialov, sodeluje z reciklažnimi centri in s certificiranimi prevzemniki.
f. Če jih ima, navede vzpostavljene svoje cilje, npr. do leta X: povečati stopnjo recikliranja rušitvenih materialov na Y %, zmanjšati količino odloženih odpadkov za Z % ipd.

Gre za morebitni negativni vpliv pri G1-2 – Upravljanju odnosov z dobavitelji. Podjetje navede ukrepe, s katerimi preprečuje, da ne pride do otroškega dela (izvaja analize, študije, preglede pri dobaviteljih, preverja dobavitelje po ESG kriterijih ipd.).

Gre za pristop podjetja k odnosom z dobavitelji, in sicer za razvoj dobaviteljev, poroča se v okviru G1-2. Podjetje poroča, kakšno komunikacijo ima vzpostavljeno z dobavitelji, kako poteka razvoj (npr. ali izvaja izobraževanja) in kako spremlja razvoj dobaviteljev, npr. na letni ravni ipd.

Reklamacije sodijo pod S4 - potrošniki in končni uporabniki, in sicer pod S4-3 – postopki za popravni ukrep in S4-4 – sprejemanje ukrepov v zvezi z negativnimi vplivi.

Sodijo pod S1 in se o njih poroča pri S1-14, Metrike zdravja in varnosti.

Usposabljanje dobaviteljev sodi pod G1-2, prav tako se navede pod posvetovanja z deležniki. Podjetje navede, kako komunicira z dobavitelji, kakšna izobraževanja izvaja, kako spremlja napredek dobaviteljev glede na ESG kriterije ipd.

Možne metrike:
a. Število potrjenih kršitev varstva osebnih podatkov v poročevalskem obdobju;
b. Število pritožb glede varstva podatkov /leto;
c. Delež zaposlenih, ki so opravili usposabljanje o varstvu podatkov (%);
d. Povprečni odzivni čas na incident (v dneh);
e. Znesek plačanih kazni na tem področju na leto (v €) ipd.

Blažitev vpliva pomeni, da z določenimi ukrepi manjšamo negativni vpliv. Pozitiven vpliv pa pomeni da npr. z uporabo alternativnega vira negativnega vpliva na okolje ni ali ni več (npr. namesto vode iz vodovoda se za čiščenje uporablja deževnica).

Da, pri vseh prepoznanih temah nad pragom pomembnosti za poročanje, ne glede na to, ali gre za generične (navedene v standardih) ali specifične teme podjetja (dodatno prepoznane kot pomembne za podjetje in jih v standardih ni opredeljenih – npr. kibernetska varnost, sponzorstva in donacije ipd.).

Stopnja zavzetosti zaposlenih se nanaša na njihovo angažiranost do dela in organizacije, na motivacijo, zadovoljstvo z delom in predanost organizaciji. Obstaja več načinov merjenja zavzetosti. Ena od priljubljenih metod je 12 indikatorjev zavzetosti po Gallupu, pogosto pa se uporablja tudi eNPS ("Employee Net Promoter Score").